Zanesljivost vsakega sistema je odvisna od zanesljivosti elementov, ki sistem sestavljajo in od mehanizmov za zagotavljanje zanesljivosti, ki omogočajo gradnjo zanesljivih sistemov z nezanesljivimi elementi.
V organizacijah je element sistema človek. Zato je treba vedeti kako zanesljiv je človek. Ker nihče ni nezmotljiv, je treba organizacijske sisteme zasnovati tako, da človeška nezanesljivost ne povzroča nezanesljivosti sistema kot celote. Ljudje delamo napake zaradi lastne nezanesljivosti in zaradi neustreznega sistema. Vzroki sistemskih napak so nejasne odgovornosti in pooblastila, nedefinirani cilji, pomanjkljiva dokumentacija, neustrezne ali manjkajoče informacije, neustrezna kompetentnost osebja,  nejasne zahteve, neustrezni materiali, metode/postopki, orodja in podobno. Vpliv sistemskih napak je v obratnem sorazmerju s pooblastili. Oseba, ki ima visoka pooblastila, lahko pravila igre (to je postopke sistema vodenja) določa sproti, glede na situacijo. Zato so sistemske napake na vrhu organizacije majhne, bolj kot se bližamo ravni izvedbe, večji so vplivi sistemskih napak.
V praksi se pogosto kot vzrok problema navaja “človeški faktor”. Navajanje človeškega faktorja kot vzrok napake je nedopustno.  Treba je poiskati izvorne vzroke. Potem je treba popraviti sistem vodenja tako, da se napaka ne bo več ponovila. To pomeni, da mora vodstvo nenehno delati na izboljšavah zanesljivosti sistema vodenja.